Z nožem v službo

Pred leti sem zamenjala službo.

Zjutraj mi je direktor predstavil mojega sodelavca Gregorja. Za prvi dan sva dobila nalogo, da vzameva službeni avto in greva v Maribor pregledati prodajna mesta, zaloge in postavitve v trgovinah.

Da dobi zgodba pravi kontekst, moramo najprej pojasniti dogodke iz prejšnjega dneva.

S 4 letno hčerko Aryo sva se odpravljali v Tivoli na igrala. Bila je lačna in zato muhasta… zeloooo muhasta, toliko da sem bila že kar nervozna. S seboj moram nujno vzeti malico, pa ni bilo časa niti toliko, da narežem kruh, saj je bila Arya že na stopnicah in se na polna pljuča drla »mamiiiiiiiii«. Bolj kot prazen želodec, so jo po stopnicah vlekla igrala, a vse mame dobro vemo kaj potem sledi, če ni malice pri lačnem otroku. Hitro, najnujnejše. Med drugim je bil med priborom le še en ogromen, debel mesarski nož, ostali vsi nepomiti v koritu. Ah, dober bo, sem si mislila in ga vtaknila v torbico.

Seveda sem nanj kasneje pozabila.

Spalna punčka poskrbi, da otroci zvečer v postelji niso sami.

Prvo uro je v avtu lahkotno govoril Gregor. Jaz brez hrane dolgo ne zdržim, zato sem ga kmalu vprašala, če ga moti, če kar v avtu pojem malico, ker tisti dan še nisem nič jedla.

»Ti si kar privošči.«

Jaz vzamem iz vrečke prtiček in si ga dam na kolena. Nato vzamem razrezane

polnozrnate kruhke in jih lepo razporedim po prtičku. Ob kruhke postavim kumaro in veganski namaz. Takrat sem imela enoletno ajurvedsko dieto.

Nato se spomnim. Pozabila sem nožek, da razrežem kumaro in si namažem kruhke. Joooj, to res ni dobro. Razmišljala sem, da bi morda vzela folijo od namaza, jo raztrgala na pol in jo s tem oblikovala v en tak fin nožek, ko mi je užgalo.

Saj imam še od včeraj s seboj tisti ta velik nož.

Pazite ta moment, ko fina dama, vsa z lepo frizuro, prijazna, nasmejana in simpatična, iz svoje torbice potegne en velik mesarski nož! Gregor je kar trznil. Nehal je gledat na cesto. Svet se mu je kar ustavil. Ni vedel a mora zabremzat, skočit iz avta, … ko sem ga pogledala, je deloval kot da se mu življenje vrti pred očmi. Kaj je zdaj to ena nora baba s tem ogromnim nožem v mojem avtu?? …aaaaaaaaaa!

Da ne bi izpadla tako morilsko, sem mirno nadaljevala, vzela kumaro in jo pričela rezati.

To je bilo še bolj butasto!

»…em… a ti povsod s sabo vlečeš tak nož!?« je resno in malo prestrašeno vprašal Gregor.

»Am, ne, oprosti, …samo danes ga imam s sabo.«

»Samo danes?! Zakaj? A si mislila, da te bom napadel!?«

Pričela sem se tako smejat, da so mi solze tekle. Komaj sem se mu opravičila, tako sem se smejala.

Nato sem mu vse pojasnila in končno je zopet lažje zadihal.

Dogodka pa nisva nikoli pozabila. Kadar me je predstavljal kateremu koli prijatelju, je vedno dodal, »samo pazi, ko ona potegne nož s torbice!«

Srečno Gregor, super sodelavca sva bila!

Punčke, ki pomagajo pri spanju, najdete tukaj.