OTROK NE SPI

Imam kar 4 otroke in lahko rečem, da nisem dobro spala sigurno dobrih 10 let.

Ali se navadiš, da otrok ne SPI? NE.

Ali ti je lahko, ko otrok ne SPI? NE

Ali bi včasih znorel, ker otrok ne SPI? Jaaaaaaaaaa.

Sem čisto navadna mama, ki ima vse svoje občutke. Zakaj moj otrok ne spi, sem se spraševala vsakič, ko sem rodila. Pa zakaj sosedov spi, moj pa ne.

So mi rekle prijateljice, saj moj tudi ne spi. Samo, roko na srce, izgledale so dosti bolje kot jaz. Potem sem vprašala, kolikokrat se zbuja. Enkrat ali dvakrat na noč.

Ja in pri tem odgovoru mi je bilo jasno, da nisva na isti ladji in tudi, zakaj soseda izgleda veliko bolje kot jaz.

Arya spi pri meni

Pri mojih otrocih je bila morda kakšna ura sladkega spanca, potem smo vstali in nosili po par ur. Jaaaa, vas že kar slišim, nisi naučila otroka spat. Morala bi ga položiti nazaj. Saj sem ga, pa je jokal dalje.

In ne boste verjeli, vsak otrok ni spal zaradi drugih vzrokov.

Torej, če se otrok zbudi enkrat ali dvakrat na noč in je star od enega do tri leta ni to nič hudega. Ga lahko malo pustiš, da pojokca, rečeš nežno »Vse je ok, mami tukaj, kar zaspančkaj.« Daš dudo po potrebi in basta. Če ravno ni v histeričnem joku, ga seveda lahko pustite.

In potem ni potrebe pametovati, da moj tudi ne spi. Ker to ni isto.

Sin Lev

Bil je priden dojenček, rad je cucal pri meni in tako sva spala večino noči. Kadar se je spomnil se je obrnil in jaz sem mu nastavila dojko in je bil mir. Dokler ni bil star 9 mesecev, ko sem mu pričela dajati adaptirano mleko. Ni hotel več pri meni pit, vsak dan je jedel več goste hrane in se sam odstavil.

Takrat so se začele nočne more. Imel je laringitičen/lajajoč suh kašelj in večkrat sva bila ponoči na urgenci zaradi dihanja. Dušil se je večkrat tako, da sem bila čisto iz sebe.

Spala nisem cele noči, ker sem kontrolirala dihanje ali pa sem ob večjem dihu, ali kašlju že panično skočila s postelje.

Nato sem pogruntala, da če v kopalnico vzamem vrček za vodo gret, natočim noter vodo, prižgem, ga odprem, da para ven puhti kot iz parne lokomotive kopalnica postane Turška savna in to je pomagalo, da se je Lev normalno odkašljal in sva šla lahko po 15ih minutah nazaj spat. Vendar čez pol ure ponovi vajo. Dosegla sem s tem to, da mi ni bilo treba po kortikosteroide, ki jih vsebujejo ta zdravila.

Vendar nehalo se pa ni. Nekega dne sem ga pri dveh letih peljala na bioresonanco in tam je gospa ugotovila, da je intoleranten na mleko. To pomeni, da lahko uživa mleko v zares majhnih količinah, ne sme pa sira, jogurtov, skut in podobnega. Torej kakšna čokolada ali pire z malo mlekca.

In ker traja okoli 30 dni, da se mleko sčisti iz telesa, sva potem spala kot bubike. Od takrat naprej ni bilo več težav.

Hči Leya:

V porodnišnici je že skoraj prespala noč. Bila je izjemno močna v mišicah, že v porodnišnici je dvignila glavo na drugo stran, če ji je tako pasalo. Tudi cel trup je premaknila iz bočnega položaja v hrbtnega in si našla lego, ki ji je odgovarjala.

Ko pa smo prišli domov, pa jok cele noči. Pri komaj dveh mesecih je hudo zbolela za angino, si lahko mislite, da tisti teden pa res nisem spala niti malo.

Leya leta 1996

Njen jok se ni polegel. Ko sem jo dvignila ali ko je spala pri meni, je bilo vse ok, ko pa sem jo dala nazaj, je spet jokala. Včasih histerično, kot da jo nekaj strašno boli.

Pri štirih mesecih sem bila že zelo izčrpana. Saj danes bi jo imela v svoji postelji pri meni, takrat, leta 1996 pa so bile drugačne direktive. Morali smo dajati otroka spati v posteljico, kakšna bedarija res. Samo tako je bilo in jaz kot pridna mama sem seveda poslušala. Da otrok ne bo razvajen.

Spalna punčka pomaga otrokom, da zvečer niso sami.

No in neke noči sem tako ležala, ko nisem mogla več premaknit telesa. Leya je spet burno jokala, meni pa je na misel padlo, kaj če je pod njenim koškom negativno sevanje. Stegnila sem nogo in porinila košek na koleščkih za en meter naprej. Jok takoj ni nehal. Malo sem jo še božala in ne boste verjeli, od takrat je spet spala celo noč. In z njo tudi jaz. No, to da se tako majhen otrok zbudi in ponoči še je, to zame ni nespanje. Še vedno se je zbudila, ko je želela jesti. Samo, zaspala je pa nazaj takoj.

Leya zaspala kar na tleh.

Hči Ela:

Ela se je rodila leta 1994. V naslednjih štirih letih ni spala, bila je neješča, niti ni dovolj pila.

Ker ni jedla, je bila zaspana, ker je bila zaspana, ni jedla. In se je pri njej to ponavljalo, da sem jo nosila po nekaj ur ponoči, cela leta. Tudi hranila sem jo 45 minut po večernem spanju na vsake tri ure po steklenički. Ker je edino ponoči, ko ni vedela, lahko jedla. Večkrat sem ji hrano kar stiskala v usta in je le požirala. Moral si biti res buden, da se ji ni zaletelo in da ne bi bile kakšne hude posledice.

Danes točno vem, zakaj ni spala.

Jaz sem bila izjemno nesrečna v partnerstvu z mojim bivšim možem. Zelo sem ga imela rada, občudovala sem njegov um in iznajdljivost.

Vendar, on mi tega ni vračal. Zelo kmalu po porodu se je umaknil v svoj svet. Z mano je bil sicer fizično, pa ga vseeno ni bilo. Čez čas je začel hoditi ven. Čakala sem ga cele noči in večere. Prišel je ob 5ih zjutraj, se naspal do enih popoldan, nato pojedel, se preoblekel in šel. Delal ni, razen kakšna občasna dela.

Jaz sem ga klicala, vsako noč sem jokala po več ur, ga prosila, naj pride domov, pa ni.

Doživljala sem strašne stiske in celo padla v hudo depresijo. Z otrokom sem se počutila ujetnico svojega življenja. Moja mami je vzela dopust in bila doma s hčerko Elo, jaz pa sem v sobi ležala in jokala. Nisem si mogla pomagat. Strašno me je bolela glava, bila sem čisto rdeča v obraz od joka. Nisem mogla jest, edino pila sem, pa sem nato vse zbruhala od slabosti.

Moj bivši je rekel, da samo težim in da nisem ne prva in ne zadnja, ki ima otroka. In da s tem samo izsiljujem.

Ja, danes vem, jaz sem dobila otroka, on ne. Žal. To sem spoznala prepozno.

Potem sem neke noči šla k mami, gledala Elo, kako spi pri njej. Vzela sem flašo šnopsa in se ga sama s seboj napila. Govorila sem monolog na ves glas, lahko bi rekli, da sem se s tapametnim pogovarjala.

Bilo je jutro, ko sem slišala mami, ko je vstala in se v kuhinji prijazno pogovarjala z Eli. Tudi jaz sem takrat vstala. Šla pod tuš, šla po Eli in rekla mami: » Bom jaz zdaj mama moji Eli. Saj jo imam rada.« In sem jokala naprej. Moja Eli me je sprejela, kot da se ni nič zgodilo. Kot da je mami šla na počitnice in sedaj prišla nazaj domov.

Morda je bila le vesela, da sem sploh prišla.

Leto 1994, moja mami me ima rada

Naslednja leta sem bila polna nervoze, stresa, imela sva resnično buren zakon. Večkrat sem pomislila na samomor, pa sem si premislila zaradi Ele. Kdo jo bo vzgajal? Oče sigurno ne.

Poslušajte me mame. Nervozna, nesrečna mama, oziroma mama z negativnimi čustvi, to energijo zliva na otroka. Kot bi gnojnico zlival na otroka. Otroci so do kakšnega petega leta zelo povezani z mamo. Energetsko. In če si v takšnem čustvenem stanju, to prenašaš na otroka. Ne nalašč.

Zato, če se katera vidi v tem, ji povem takole.

Razumem, da se včasih zgodijo takšne in drugačne situacije. Brez obtožbe do vas.

Slišite, razumem vas. Objemam in z vami diham.

Pričnite iskat rešitve, da se boste umirile. Ne vem, kakšna je najboljša rešitev, vendar jaz verjamem, da jo boste našle, če jo boste iskale in verjele v pozitivno prihodnost. Nič ni hudega, če si najdete kakšnega dobrega psihoterapevta, da se z njim pogovorite. In našla boste srečo. Jaz bi morala to takrat narediti, pa si nisem upala, ker tistega leta iti h psihoterapevtu, je pomenilo, da si nora. Nora baba. 😊

Ni pa nujno,

da imaš situacijo takšno, kot sem jo imela jaz. Lahko si le enostavno tako natančna, perfekcionistična mama, da se sekira za vsako malenkost in to ne pripomore k dobremu počutju mame in ne malega bitja.

Ja, veste kaj pomeni sekirat se? V prenesenem pomenu, prijeti sekiro in se sekirat/tolči po sebi. Krvave rane si lahko zadaš s sekiro. Trajne rane tvoje duše. Eno leto imamo v Sloveniji, da se posvetimo le otroku. Nima veze, če ni posoda redno pomita ali tla posesate enkrat na teden. Važno je le, da ste vesela mama.

Mama, ki je vesela, daje otroku vzgled in pozitivno naravnanost. Ali veste, da vsako sekundo, ko otrok raste, z njim rastejo njegove celice. In če so to celice, ki so mirne in vesele, se tako tudi razvijajo. V veselega človeka.

In to je želja vsake normalne mame.

Ela pred spanjem doji svojo punčko.

Hči Arya:

Uf, ta je bila največji izziv.

Ko sem jo rodila, je v porodnišnici spala. Njen razvoj je bil tako genialen, da se je pri štirih mesecih plazila, pri šestih je sama vstala ob kauču in se pomikala gor in dol. Patronažna sestra ni mogla verjeti in je prišla pogledat to čudo. Vse je bilo idealno.

Ves čas je spala ob meni in se me tudi držala ko klop. Zavijala je s prstom moje dolge lasje cele noči.

Nato so se čez en mesec začele težave. Jok. Neutolažljiv jok. Zvečer je zaspala okoli enajstih, utrujena do konca in spala eno uro. Potem jok med šest in osem ur, torej cele noči. Tudi podnevi je pričela slabo spati. Po delčkih.

Tako sva z Jako, mojim sedanjim partnerjem prenašala cele noči. Potem se je Jaka umaknil v dnevno sobo, da je vsaj on spal, ker je imel zjutraj službo. In če takole ne spiš pol leta, eno leto, si razdražljiv, vse ti gre na živce.

Ko je bila stara eno leto, ji je odpornost tako padla, da je dobivala smrklje, vnetje ušes, bakterijska vnetja neznanega izvora, uroinfekte. Imela je zelo visoko temperaturo, njeno telo ni imelo termostata, kdaj se temperatura ustavi, ampak je šla čez 41. Ni pomagal Brufen in ne paracetamol, eno uro po zdravilu je spet imela 41. Nato sledijo kopeli. Pri tako visoki temperaturi otroka vse boli, težko ga je hladit. Oba sva asistirala in le 15 minut po kopeli je imela spet 41. In to cele noči. Vsake 14 dni bolna.

Kupila sem knjigo od Elizabeth Pentley Otroško spanje Brez joka v sanje. Zelooo priporočam!!!!

En mesec beležiš, kdaj se otrok zbuja, gledaš vzorce. En mesec se potrudiš in imaš rezultat. Na koncu knjige Elizabeth napiše. Dragi starš, če ni bolje, je vzrok zdravstven.

Pa smo tam :( Pri Aryi ni delovalo, ker Arya je imela zdravstveni vzrok.

Bili smo pri refleksoterapevtu, homeopatu enemu, drugemu, tretjemu. Bili smo na bioresonanci, na Bownovi terapiji, pri bioenergetikih, nič boljše. Nič.

Antibiotiki, antihistaminiki, protibolečinske in antivročinski sirupi. Dobro, da so doktorji, ker v srednjem veku ne bi preživela.

Gremo dalje…

Spiš lahko tudi v nenavadni pozi.

Ko pa je bila zdrava tistih nekaj dni, pa je jokala naprej. Ampak samo ponoči. In enkrat je Jaka rekel, da, ko jo boža po trebuščku, da ji je bolje, da neha jokat.

In takrat sem prvič pomislila na alergijo. Imela je dve leti. Ni imela nikakršnih pikic ali tipične alergijske reakcije.

Doktorica nam je dala napotnico za Pediatrično, vendar smo zamudili tri termine, ker je bila tako pogosto bolna.

Nato sem jo peljala še k eni gospe na bioresonanco, ki je takoj rekla, da ima Arya hudo alergijo na mleko. Da pa telo potrebuje kar cel mesec, da se sčisti in naj bom potrpežljiva.

Bilo je bolje, vendar je še vedno jokala 4 ure ponoči pri treh letih. Ta mora je trajala že več kot dve leti. Jaz sem bila doma, utrujena ko cunja.

Potem mi je prijateljica Mateja kupila nek tretma pri gospe na Theta Healing, ki pogleda v njeno prejšnje življenje. Saj boste rekli, da sem čisto zmešana, vendar takrat sem bila tako strašno obupana, da sem sprejela vse. Ugotovila, je , da je imela strašne travme v prejšnjem življenju. Ugotovila je tudi, da ima sporočilo osamljenosti.

Takrat je tisti teden še bolj jokala, beri kričala. Ampak, jaz sem jo začela razumeti. Na glas sem ji govorila, da jo razumem, ampak, da je sedaj tukaj pri meni in očiju, da jo imamo radi in da bo to življenje srečno, da ji jaz obljubim, da ne bo tako trpela. Vsak dan sem ji govorila, da ni sama, da se je rodila v veliko družino, da ima še dve sestri in brata.

Z dneva v dan ji je bilo bolje. Homeopat mi je dal zdravila proti osamljenosti, stresu, proti grdim sanjam… In je pomagalo.

Z nama je spala do petega leta. Letos prvič spi v svoji sobi in v svoji postelji. Stara je 6 let in pol. Po koktejlu različnih vitaminov, mineralov....že tri mesece ni imela temperature.

Resnično upam, da bo katera našla kakšen nasvet zase in odpravila nespečnost pri svojem otroku.

Srečno mamice 😊

Spalna punčka ima na roki srček, da zvečer odganja strahce. Samo pokaže jim in že izginejo. Juhuuuu :) Najdete jih tukaj.