Opozorilo! Zgodba ni za občutljive želodce!
Bil je nek torek, ko me je zvečer črvičilo v trebuhu in bilo mi je nekoliko slabo.
Lev je bil star eno leto. Lev je sin, da ne bo kdo mislil, da imam take živali doma.
Spali smo, bila je nočna tišina in tema je zagrnila vso stanovanje. Ob treh zjutraj je Lev jokal. Šla sem k njemu v sobico. Sveta Marija Pomagalka.
V pajacasti pižami je bilo polno dreka, ki je skozi noge in rokave počasi lezel ven. Smrdelo je grozljivo, huje kot v hlevu.
Najprej potegnem vse dol iz postelje, da se jogi ne naleze te brozge.
Nato primem Leva in ga nesem v kopalnico, z nosom prižgem luč in ga postavim v banjo. Počasi lupim plasti in spiram rjavo brozgo-blato z njega in pižame.
In takrat prime še mene. V momentu. Pritisk od znotraj je močan. Stisnem rit, se zakrčim, debelo gledam v kopalniške ploščice sklonjena nad banjo in razmišljam, kaj bi bila v tem momentu najboljša poteza.
Napačna bi prinesla posledice še v moji pižami.
Držim Leva, spolzkega od milnice. Pomislim, grem kar z njim v naročju na školjko. Ampak, ko se obrnem, je na školjki hči Leya. »Sori mami, drisko imam.«
Zdaj vem, zakaj je smrdelo, še preden sem prišla v kopalnico.
Jaz in moj Lev leta 2007
K sreči sem pri načrtovanju stanovanja predvidela dve školjki. Z Levom v roki, laufam v naslednji prostor, kjer je wc. Na srečo se pravočasno usedem, poči kot iz topa, čutim svoje olajšanje, ko mi po nogah začne teči nekaj toplega. Driska tudi Lev. Da se razume, po meni!
Smrdi tako močno, da se obrnem in bruhnem v wc vso večerjo. Pa tako drage ribe so bile.
Torej, drek na tleh od Leva povsod, drek v kopalnici, v banji, z Leyo na wcju in polno dreka v wcju na školjki in tleh.
V takih trenutkih pa kot da bi se svet ustavil za trenutek, pomislim… ko sem gor rastla, so pri nas doma vedno rekli: »Drek je denar!«. Mati, ko se bo pri nas vsulo denarja! :)
Nazaj v akcijo… še zadušili se bomo!
Hvala Bogu, pride Jaka. Ves zaspan vpraša »Kaj pa tukaj dogaja?«
»Stari, taprav čas si nabasal!« Se smejem.
Zarije še on globoko v situacijo, vmes jamra »Pfuuuj, Pi*** smrdi, kaj ste to delal.«
»Čak , da prideš na vrsto še ti, nevarno se približuješ vrtincu driske.« se na glas smejem iz sosednjega prostora.
»Ne seri!« klišejsko reče.
»To ti pa ne morem obljubit.« Se režim, medtem ko on spira Leva v banji.
In da je mera polna, Jaka ne prenese več: »Bruhne še on v wc, super, da ga je Leya ravno sprostila in da je imel to možnost. Zelo občutljiv je na te vonjave. Super zame, da mi ne bo treba še tega pucat.
Tako, da je sedaj usrano vse. V pol ure smo uspeli raznesti drek po skoraj celem stanovanju (polovici stanovanja). Neverjetno.
Spalna punčka ima Spalni načrt, da otrok ve, kakšna je večerna rutina.
Torej...
Še mokra ravno izpod tuša, gola, ne, to ni nič sexy zgodba, tečem v Levovo sobico, odnesem ven posrane rjuhe, kovtre..
Preoblečem posteljo, Jaka uspava tamalga.
Jaz dam prat perilo, operem do čistega, vmes parkrat dežuram na wcju še sama, krči v trebuhu bolijo, da jamram na glas.
Skratka, ura pet zjutraj, ko je spet tišina. Začuda ne smrdi več, vse je oprano. Spet imamo nazaj svoje čisto stanovanje. In mir.
Uživam v tišini.
Naenkrat zaslišim znane zvoke iz wcja.
»Kdo je to?« Vprašam v temo.
Dva glasova v en glas »Jaz!« Slišim pritajeno ječanje Jake in prve hčere Ele.
Krog se je zaključil.
Zaderem se v smehu nazaj: »Simptomi trajajo 2 uri, potem je mir«
Nato Jaka zakolne.
Moj sin Lev leta 2008
Punčke, ki pomagajo pri spanju tukaj.
Shit happens :)