ZARADI SESALCA K PSIHOTERAPEVTKI

Ja, prav ste prebrali.

Pri nama z Jako je bil celo desetletje za vse najine tegobe kriv sesalec.

No, da vam razložim zgodbo.

Meni se ne ljubi pospravljat in pomivat. In ko se enkrat spravim v ta pospravljalni šus, na enkrat perem perilo, posodo, zlagam cunje, mečem stran smeti, sesam…

Ja, sesam, tu smo.

Ko pospravim spalne prostore in jih posesam, sesalec pustim na hodniku. Grem v dnevne prostore. Pucam dalje v svojem elementu.

Slika: Rumeni sesalec...

Vmes je Jaka na primer na wcju. Dolgo je gledal tekmo Liverpoola ali kašna poročila CNN in ko je prišel v predsobo s faco na telefonu, se je spotaknil ob sesalec. In ga je pospravil. Priden, bi rekli vsi moški. Pomaga ženi. »Žnoro«, kabel je navil noter v sesalec in ga pospravil v utility sobo.

Pridem v predsobo, vidim, da ni sesalca in se mi utrga. Uuutrga!

»Pa jaz pospravljam, a ne vidiš?«

»Ne, nisem opazil. »

»Kako ne, a se nič ne vidi? Že tri ure drgnem gor pa dol.«

Malo pogleda naokoli in previdno reče: »Am, se vidi« da ne bi bila še bolj huda..

Spalna punčka, prijateljica za spanje. Strahcem ljubezen.

Meša se mi, moj ton in glasnost sta visoka in glasno zahtevam: »Glej, meni se ne da tega sesalca not pa ven, najhuje je žnoro not pa ven, pust da do konca posesam. Pusti ga tukaj!«

Spet naprej pospravljam. In postanem utrujena. Na TVju je en dober film in ga pogledam.

Moj mož pride z balkona po čik pauzi in spet vidi sesalec na sredi predsobe. Ga pospravi.

Men se spet utrga. »Pa kako? A ne vidiš, da je še ful smeti? A ne vidiš, da še nisem končala?«

»Pa saj nisem nič mislil, samo pospravit sem ga hotel.«

»Pust ti moj sesalc pri miru!«

In zdaj je glasen še Jaka: »Pa če se vedno spotaknem ob kabel!«

»Men je pa zoprno ta kabel not in ven dajat!« Ga hočem preglasit, ker me več kot očitno očitno ni dobro slišal.

»Pa kaj bi sploh rada?«

»Pust moj sesalec!«

»Ne more bit sredi sobe, ker se jaz spotikam! Poglej!« in se histerično, ter grobo spotika ob sesalec in ga na koncu brcne v utility sobo.

Jaz še bolj huda: »Pust ga tukaj sredi sobe, ker še sesam! Ga dvignem in spustim v predsobo, da revež, sesalec seveda, dobi nove razpoke in modrice.

Jah, vztrajam jaz in vztraja on.

In to deset let ena te ista tema. Ena in ista lajna.

Po desetih letih sva se enkrat tako skregala, da je najin rumeni ljubljenček letel po luftu, zlomila sva ogrodje in še cev.

Pa je še vedno delal, neverjetno!

In nazadnje je postalo tako hudo, da sva šla k psihoterapevtki.

Ker sesalci reees najedajo!

Slika: Jaka in jaz, ko so urejena nesoglasja,

Foto: Fred Raul Garcia Gonzales, frizura: Maša Repovš

Ker sesalec je vir vse najine jeze in frustracije. Samo sesalec je kriv za vse, kar se nama hudega dogaja.

Tam sva ugotovila, da je sesalec kriv, da se nama je nabralo veliko čustev.

Da je to rumeno bitje, ki vsesava prah krivo, da me boli, ker se počutim manjvredno.

Da so v nama nesoglasja o katerih je težko govoriti na glas in raje brcava ubogega ljubljenčka.

Nato sva sedela nekaj uric pri moji terapevtki za nesoglasja in počistila vso svinjarijo, ki se je nabirala.

Hudo je bilo, ker sem morala biti tiho, ko je govoril on. In obratno seveda. Naučila naju je, kako se morava gledat v oči, držat za roko in poslušat. Vraga, to je tako težka lekcija, besen si, potem se pa moraš še držat za roko in gledat v oči.

Sva 10 minut sedela pol metra narazen, da sva to spustila. Hvala Bogu, da je vztrajala, ker po tem, ko sva se pogledala in dotaknila, je vse steklo. V njegovih očeh sem začutila, da me ima rad in začutila sem polno ljubezni. Na jok mi je šlo.

In takrat sem tudi jaz vedela, da je on moški, s katerim želim preživeti velik kos svojega življenja. Da je to vendarle moj Jaka.

Na koncu sva ugotovila, da je bil nesporazum. Da sem jaz mislila, da bom morala biti samo jaz na bolniški, če bo hči Arya zbolela, ko bom šla jaz v službo.

Sita sem bila triletne nege moje hčere, ker je pobrala vse viruse in bakterije. Naredila nisem nič pametnega v življenju kot to, da sem nosila in negovala otroka. Z vso ljubeznijo seveda.

On je misli, da želim biti doma, ker mi tako paše.

Na koncu sem ugotovila, da moja jeza sploh ni imela kaj dosti veze z njim. Stvar je bila precej globja. Bila sem jezna na mojega bivšega moža, kateremu sem dala vso ljubezen, on me je pa puščal samo doma z otroci.

Mislila sem si, ali res noben moški ne more poskrbet zame v najbolj ranljivem obdobju mojega življenja?

Pa da se razume, Jaka JE poskrbel zame in za otroke.

Bilo je veliko skrbi z njegove strani kako bomo finančno, bilo nas je le 6 družinskih članov. In me je pritiskal naj grem delat, jaz sem pa vse narobe razumela. In obratno.

Z naju se je vsulo kot beton s hruške, ko zalivaš plato. In kot pravi stroka

sva "odprla vse kovčke, ki sva jih prinesla s seboj v partnerstvo"

Ko bi se jih le lahko znebil preden prideš v novo zvezo. Pa ne gre. Prilimajo se ti negativni spomini in čustva kot kak zoprn kaktus. Samo bode in si zaradi tega ves tečen, nič pa ni od njih koristi.

In nazadnje je prišel na vrsto tudi razbiti, rumeni, ubogi sesalec. Čudno sploh, da je zdržal celih 10 let.

Torej...

Slika: Mi2 z Jako od psihoterapevtke, 2017

Zmenila sva se, da bo kabel –»žnora« zunaj nenavit in postavljen v utility sobi, tako da ga jaz lahko kadarkoli zvlečem ven, vklopim in posesam.

Jaka pa je zadovoljen, ker ne dela zgage v predsobi.

To je bila res super rešitev.

In to se nisva mogla zmenit sama, za to sva rabila plačat psihoterapevtko.

Spalne punčke, ki pomagajo pri spanju, najdete tukaj.